Kompostiranje na domačem vrtu – da ali ne?

Domače kompostiranje je lahko dobra rešitev za recikliranje biorazgradljivih odpadkov iz gospodinjstev in vrtnega odpada. Kompostiranje na vašem vrtu ima lahko kot vsako drugo kompostiranje mnogo prednosti, tako ekonomske kot okoljske. S kompostiranjem na domačem vrtu se izognete dodatnim stroškom odvoza biorazgradljivih odpadkov in hkrati poskrbite, da ti ne pristanejo v kanti za ostale odpadke oz. se kasneje ne odlagajo na odlagališčih nenevarnih komunalnih odpadkov.

Vendar se ugodni vplivi na okolje in naše denarnice lahko izničijo, če kompostiranje zaradi nestrokovnosti ne poteka pod primernimi pogoji. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj izzivov s katerimi se morate spopasti preden se lotite kompostiranja na domačem vrtu:

Kompostiranje na domačem vrtu je težko nadzorovati, ker navadno nimamo primerne opreme za preverjanje/omogočanje ugodnih razmer v kompostnem kupu (merjenje vlage, meteorološke razmere, stalno prezračevanje ipd.) Če je vsebnost vlage premajhna, se dovod kisika mikroorganizmom zmanjša in tako oslabi proces razkroja. Če je vsebnost vlage previsoka, v kompostnem kupu prihaja do gnitja. V tem primeru se izloča neprijeten vonj, tudi hitrost kompostiranja se zmanjša. Vsebnost vlage v snovi določite s pomočjo »testa s pestjo« (glej sliko spodaj). Iz kompostnega kupa, iz globine 20 cm, vzamete pest snovi in jo stisnete s pestjo (pozor, snov je lahko zelo vroča!). V kolikor je snov presuha, ob razprtju pesti razpade. Če snov vsebuje preveč vlage, vam po stisku snovi s pestjo med prsti priteče tekočina. Vsebnost vlage v snovi je optimalna, kadar po stisku s pestjo ta ostane v kompaktni okrogli obliki. Kompostni kup prezračujemo tako, da po treh ali štirih tednih material v kupu preobrnemo. Na ta način prezračimo in razrahljamo notranjo vsebino kupa ter prenesemo zunanje plasti kupa v notranjost, kjer je proces razgradnje najmočnejši, temperatura pa nekje od 50-60 ⁰C. Premajhno prezračevanje in prevelika/premajhna vsebnost vlage lahko povzročijo razvoj mrčesa, glodalcev in predvsem neprijetnih vonjav.

 Snov je presuha                                   Prevelika vsebnost vlage                     Primerna vsebnost vlage

Slika: Določitev vsebnosti vlaga v snovi s pomočjo testa s pestjo ( Vir: Backhus, 2011)

Poskrbite za primerne meteorološke razmere: Za kompostiranje zadostuje že od 2 do 3 m3 velika prostornina na vrtu ali zelenici, ki naj stoji v polsenci ali senci in zaščitena pred vetrom. Na to površino potem odlagamo mešanico organskih odpadkov in tvorimo obliko kupa, ki ga moramo zavarovati pred dežjem. Kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Na dno naložimo do višine 15 cm zastirko iz zdrobljenih vej in listja. Potem sledijo kuhinjski odpadki oz. ostanki hrane, ki jih je potrebno takoj prekriti z listjem, travo, zemljo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo podgan, ptičev ipd.

Študije opozarjajo na možnost onesnaževanja s toplogrednimi plini pri domačem kompostiranju (izpusti metana, amoniaka ali dušikovega oksida) (Colon in sod., 2010). Za preprečevanje izpustov toplogrednih plinov je spet pomembno zadostno prezračevanje (pogoj za aerobno razgradnjo) in primerna vlažnost. Nujno je v kompostni kup poleg kuhinjskih odpadkov dodajati strukturne materiale, kot so npr. veje sadnih dreves ipd.

Pri domačem kompostiranju je vprašljiva stopnja higienizacije komposta, kateri je pomemben postopek pri kompostiranju, ki med drugim uniči patogene in semena plevelov. Material v kompostniku je treba premešati tako, da nastane homogena mešanica teh odpadkov kar imenujemo homogenizacija. Poskrbeti morate za dovolj velik delež strukturnega materiala (veje,lubje ipd.), ki poleg mešanja zagotovi enakomerno izmenjavo plinov. Višje kot je material v kompostnem kupu, več strukturnega materiala potrebuje.

V kolikor bo vaše domače kompostiranje potekalo pravilno/pod primernimi pogoji, boste imeli po 6 do 12 mesecih zrel kompost, ki diši po gozdni prsti. Primeren je za uporabo na domačem vrtu, ker izboljšuje tla ter zmanjšuje potrebo po umetnih gnojilih.

V kolikor se niste pripravljeni spoprijeti z izzivi, ki so neizogibni del kompostiranja na vašem vrtu priporočamo, da vaše biorazgradljive odpadke iz gospodinjstva in vrtni odpad odlagate v posode za zbiranje, ki jih bodo odpeljali izvajalci javne s službe k nam ali na katero drugo kompostarno.


Viri:
http://en.european-bioplastics.org/wp-content/uploads/2011/04/fs/FactSheet_Home_Composting.pdf (5.11.2014)
Bachus GmbH EcoEngineers. 2011. Priročnik za profesionalno kompostiranje. Edewecht.

Colon J., Martinez –Blanco J, Gabarrell X., Artola A., Sanchez A., Rieradevall J., Font X.2010. Environmental assessment of home composting. Elsevier. Resources, Conservation and Recycling, 54, 893-904.

Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata. Uradni list RS, št. 99/2013.